V negotovih časih na finančnih trgih, kjer zlato dosega rekordne vrednosti, kriptovalute pa stagnirajo, se mnogi vlagatelji sprašujejo, kaj bo sledilo in kako sestaviti odporen portfelj naložb v teh nepredviljivih časih.
Zato smo se odločili, da vlagateljem razkrijemo razloge za trenutne trende na trgih in ponudimo strokoven vpogled v ključne dejavnike, ki vplivajo na trenutno vrednost zlata in mirovanje kriptovalut.
Gospodarska slika Evrope: Bliža se recesija ali zgolj “mehak pristanek”?
Gospodarska rast v evroobmočju je trenutno precej nizka oziroma se že par let ne premakne. Kljub temu pa se je inflacija umirila pod 2%, hkrati pa stopnja zaposlenosti ostaja na dobrih nivojih kar nakazuje, da se Evropa morda izogne recesiji. Na drugi strani pa Nemčija, največje evropsko gospodarstvo, še vedno čuti težave. Avtomobilska industrija, ki je steber nemške ekonomije, se spopada s padci, saj močna konkurenca s Kitajske vse bolj ogroža njeno gospodarsko moč.
Vse to prispeva k negotovosti na finančnih trgih kar je lahko razlog za dvig cene zlata ter trenutni stagnaciji na kriptotrgu. Če se želimo zaščititi pred morebitno prihajajočo recesijo v Evropi, je smiselno, da naš portfelj diverzificiramo na globalne naložbe kot je Bitcoin, ali mednarodne delnice, ki niso odvisne le od uspešnosti Evropskega gospodarstva.
Ali lahko kriptovalute preživijo gospodarsko krizo?
Kriptovalute, dejansko še nikoli niso prestale prave globalne gospodarske recesije, zato je vprašanje kako bi ta relativno mlad in majhen trg reagiral v recesiji. Podobna situacija se je sicer pojavila leta 2020 v začetku pandemije, ko je kriptotrg padel za več kot 60%. Sicer pa smo beležili padce na vseh trgih. Delnice so padle za več kot 40% in tudi zlato za več kot 20%. Bitcoin pa se je po pandemiji prvi pobral in v kratkem času napravil največje donose. Bitcoin je sicer nastal kot odgovor na nezaupanje v tradicionalne finančne sisteme po finančni krizi leta 2008 v upanju, da bi kriptovaluta prevzela vlogo “digitalnega zlata” in v takih situacijah postala varno zatočišče za vlagatelje. Lahko rečemo, da je na precej dobri poti da osvoji ta status.
Zlato: Vrednosti rekordno visoko, Slovenci pa še vedno zaupajo depozitom
Zlato trenutno dosega najvišje vrednosti okoli 2700 $ na unčo, saj ga vlagatelji uporabljajo kot zaščito pred gospodarskimi negotovostmi. Med Slovenci pa ni tako popularen kot bančni depozit. Razlog za tem, da imamo Slovenci kar 25 milijard evrov na banki, so investicijske navade baby boom generacije, ki je kot naložbo poznala le depozite tuje valute, nepremičnine in pa zlato. Prav tako je krivo pomankanje vlagateljske kulture ter finančne izobraženosti v Sloveniji posledica česar je tudi naša trenutna stanovanjska kriza, ki jo povzročajo konstano rastoče cene nepremičnin.
Bančni depozit, past ali priložnost?
Slovenske banke trenutno ponujajo na depozite obresti od 3 do 3,5 %, kar momentalno presega inflacijo, zaradi česar se mnogi konzervativni vlagatelji sprašujejo, ali je to varna in privlačna izbira v teh negotovih časih. Kot zanimivost vam lahko povemo, da imamo v Evropski Uniji tudi možnosti za višje obrestne mere na nevezan denar recimo na alternativnih obveznicah. Takšni depoziti se lahko izkažejo za manj optimalne, če se inflacija nenadoma poveča. Na primer, če danes sklenemo triletni depozit z 3 % obrestno mero, nas lahko hitra rast inflacije ujame v situacijo, ko naš denar izgublja vrednost.
S tem ko centralne banke znižujejo obrestne mere, sproščajo obvezne rezerve in povečujejo likvidnost v gospodarstvu, z inflatorno monetarno politiko ustvarjajo pogoje za višjo inflacijo v prihodnje. Če bi se inflacija zaradi teh ukrepov v parih letih dvignila na 6–8 %, bi bili naše donosi na depozitu bistveno nižji od izgube kupne moči. Hkrati pa bili vlagatelji s sklenjenim depozitom omejeni in ne bi morali ukrepati. To se je že zgodilo v preteklih letih, zato je pogosto smiselno imeti razpršen portfelj z naložbami, ki lahko dolgoročno presegajo inflacijo, tudi če je ta trenutno relativno nizka.
Kitajska in vpliv na kriptotrg: Se obetajo nove priložnosti?
Kitajska je v zadnjem četrtletju leta 2024 uvedla dodatne stimulativne ukrepe, vključno z znižanjem obveznih rezerv za banke in obrestnih mer. Ti ukrepi povečujejo likvidnost in lahko pozitivno vplivajo na cene bolj tveganih sredstev, kot so kriptovalute. Priliv svežega kapitala v kombinaciji z nižjimi obrestnimi merami v ZDA in Evropi bi lahko ustvaril ugodne pogoje za rast kriptovalut, saj je globalna likvidnost neposredno povezana z rastjo cen alternativnih naložb. Razlog za tem je preprost, več kot je denarja v obtoku bolj pada njegova vrednost, posledično iščejo investitorji priložnosti za donose, ki konstantno premagujejo inflacijo. Na grafu lahko vidite korelacijo med rastjo globalne likvidnosti ter rastjo cene Bitcoina.
Ethereum vs. Solana, kdo bo zmagovalec med Layer-1 projekti?
Ethereum in Solana, oba vodilna Layer-1 blockchain projekta, imata različne prednosti, ki ju razlikujejo na ključnih področjih. Ethereum ima največjo skupno zaklenjeno vrednost (TVL) na trgu, ocenjen na 44 milijard USD oktobra 2024, kar kaže na zaupanje vlagateljev in robustnost infrastrukture za DeFi projekte in aplikacije. Po drugi strani Solana ponuja bistveno višjo hitrost transakcij, okoli 7.200 transakcij na sekundo (TPS), v primerjavi z Ethereumovimi 15 TPS. To jo naredi ugodnejšo izbiro za aplikacije z visokimi zahtevami po hitrosti in nizkih stroških, kot so video igre in decentralizirane menjalnice (DEX).
Ethereum že uživa prednosti ETF-jev, s katerimi bi lahko po mnenju strokovnjakov investicijske 21 shares in podjetja Van Eck dosegel do 500 % rast v tem ciklu, medtem ko bi odobritev ETF-jev za Solano lahko spodbudila dodatno zanimanje institucionalnih vlagateljev. Na splošno Ethereum ostaja stabilnejša izbira za večje projekte, medtem ko je Solana priljubljena pri manjših, preprostih projektih, kjer so ključni hitrost in nizki stroški. Jasnega zmagovalca zaenkrat še ni, ni pa nemogoče, da tudi Solana ne dobi tekmeca, ki bo še hitrejši in cenejši pri transakcijah.
ZDA in volitve 2024: Kaj pričakovati?
Ameriške predsedniške volitve v novembru 2024 so pomemben mejnik tudi za kripto trg, saj sta oba glavna kandidata – Donald Trump in Kamala Harris – naklonjena kriptovalutam. Trump velik podpornik kripto industrije, obljublja, da bo v primeru zmage sprostil regulacije, ki so trenutno omejujoče ter odpustil trenutnega predsednika ameriškega regulatorja trgov SEC-a, Garya Genslerja, ki je s svojo politiko izgnal velik del razvijalcev tehnologije blockchaina iz ZDA. Kamala Harris prav tako nakazuje bolj uravnotežen pristop, kar odpira vrata stabilnejšemu regulativnemu okolju za kriptovalute v ZDA. Potrebno je vedeti, da čas volitev v ZDA na kriptotrg prinaša obdobje močne volatilnosti, kar pomeni, da ta čas ni primeren za aktivno trgovanje na kriptotrgu.
Zaključek: Kam nas pelje trg do konca leta?
Zgodovinsko gledano so bili zadnji meseci v letu vedno najbolj zeleni za kriptotrg, ampak ali bo tako tudi letos? Povišana likvidnost, pričakovana nižanja obrestnih mer in ameriških volitve vse kažejo na zanimiv zaključek leta. Prav tako je pomembno tudi dejstvo, da stabilni kripto kovanci zdaj predstavljajo skoraj 1% vseh dolarjev v obtoku. Na kratek rok je sicer nesmiselno napovedovati točne premike trga vendar pa smo skozi podkast ugotovili, da imamo trenutno pred nami kar nekaj pozitivnih dejavnikov za finančne trge ter specifično za kripto trg, kar bi znalo vplivati na pozitivno rast v prihodnjem letu. Za vlagatelje, ki iščejo priložnosti, je zdaj ključno ohraniti široko perspektivo in premišljeno razporediti svoja sredstva med različne naložbene razrede, da se ne ujamemo v omenjene pasti, ki jih lahko kratkotrajno obdobje nizke inflacije postavi.
Za več podrobnih analiz in strokovnih mnenj si oglejte celotno 16. epizodo Incrementum podkasta na YouTube kanalu INC Slovenija, kjer pokrivamo aktualne teme in odgovarjamo na najbolj pereča vprašanja s področja finančnih trgov in kriptovalut.
