Če ste vsaj malo spremljali dogajanje na delniških trgih, potem verjetno veste, da je delniški trg letos doživel grozovit padec.
Temu padcu je nenavadno hitro sledil eden izmed najboljših povratkov v zgodovini.
Takšno rast delniških trgov verjetno ni pričakoval nihče.
Ampak, če pogledamo nekoliko pobližje, stvari niso tako rožnate, kot izgledajo na prvi pogled.
Poglejmo si zakaj…
Ameriška vlada je ob začetku krize hitro reagirala in v obtok poslala okoli 6.000 milijard novo natisnjenega denarja. Ukrep je obrodil sadove in S&P indeks je začel zelo hitro pridobivati na svoji vrednosti.
Vse to so zelo vzpodbudne novice.
Kljub temu je realna slika precej drugačna.
»Tiskanje« ogromnih količin novega denarja je povzročilo inflacijo, zato je ta denar danes vreden precej manj.
Realno vrednost delnic lahko dobimo le tako, da njihove vrednosti primerjamo z nečim, kar ne izgublja vrednosti tako kot denar.
V tem primeru je to zlato.
Zlato je hranilec vrednosti že tisoče let in je bil vse do začetka 20. stoletja rezervna monetarna enota.
Ko vrednosti indeksa S&P 500 pretvorimo v unče zlata, vidimo, da se delniški trg kljub vsemu ni tako dobro pobral, kot izgleda na prvi pogled.
Realna vrednost delnic v zlatu je bistveno manjša, kot je njihova vrednost v dolarjih.
Eden glavnih razlogov je ravno ta, da so nove količine denarja v obtoku razvrednotile njegovo vrednost.
Če poenostavimo…
Delnica, ki je pred krizo stala 1.000 $ in je danes njena cena enaka, je sedaj vredna precej manj, če jo primerjamo z zlatom.
Letos je bila najnižja točka S&P 500 marca pri 45,6 g zlatah, medtem ko je bila 12. junija 54,6 g.
To pomeni realno rast v višini 19,7%.
Rast cen delnic v dolarjih je bila v tem obdobju kar 41%.
Razlika je očitna!
Se strinjate?
Delnice so danes realno vredne manj kot so bile preden je ameriška vlada v obtok poslala dodatnih 6.000 milijard dolarjev.
Pred takimi in podobnimi »pastmi« inflacije smo se v zgodovini najboljše zavarovali z vlaganjem v tako imenovane hranilce vrednosti kot je na primer zlato.
Danes, ko ima že skoraj vsak v lasti pametni telefon, pa se kot alternativa zlatu vse bolj uveljavlja tudi Bitcoin.
Razloga sta dva.
Prvi je jasen.
Bitcoin je zaradi svoje omejene količine in nezmožnosti kreiranja novih v velikem obsegu postal neke vrste hranilec vrednosti in je zato v tem zelo podoben zlatu.
Drugi razlog tiči v potencialu za rast, ki je pri Bitcoinu precej večji kot pri zlatu.
Cena Bitcoina lahko v enem dnevu poskoči tudi za 5% ali več, tega pa pri zlatu ne moremo pričakovati.
Zato, je Bitcoin zelo zanimiva oblika naložbe ta hip, če nam je pomembno, da naš denar ne le ohrani vrednost, ampak jo tudi pridobi.
Več o tem, si lahko preberete v članku “Kako kupiti Bitcoin“.
Pretekli donosi niso garancija za prihodnost. Članek ni priporočilo, ponudba ali vabilo k sestavljanju ponudbe za nakup ali prodajo finančnih instrumentov, temveč je izključno namenjeno informiranju. Seznanitev z vsemi oblikami tveganj je pogoj za oblikovanje ustrezne investicijske odločitve o naložbah v finančne instrumente in izbiri vrste storitev. Informacije v sporočilu temeljijo na javno dostopnih podatkih. E-TITANEX OÜ ne odgovarja za nobeno vrsto škode, ki bi nastala z uporabo podatkov in informacij, ki so vsebovani v tem članku in si pridržuje pravico do napak. Vsi podrobni podatki so v dokumentih, ki so na razpolago na spletu.
